|
|
|
|
|
|
. |
 |
|
|
|
|
|
 Kraljestvo: Animalia Deblo: Chordata Razred: Mammalia Red: Carnivore Družina: Ursidae Rod: Ursus Vrsta: arctos Če vam je všeč skoraj največja mačka lev, ki pleni po savanah Afrike, vam bo prav gotovo še bolj všeč, skoraj enkrat težja zver, ki se sprehaja po naših gozdovih. To zver imenujemo Ursus arctus ali rjavi medved. Živi v mirnem gozdnatem svetu, kjer ga noben ne moti. Kjer pa je le možno, se pa zadržuje na bolj odprtih območjih. Podvrste rjavega medveda se lahko po velikosti zelo razlikujejo. Naša Evrazijska zver lahko največ tehta 280 kg, podvrsta grizli (u.a. horribilis), pa lahko doseže 350 kg in več. Če se bi postavil na noge, bi krepko meril čez dva metra, plečna višina pa več kot 1m. Življenjska doba traja 28 let, ki pa je tudi odvisna od okolja v katerem živi. Ko se medved zapodi za plenom, lahko na krajše razdalje doseže celo več kot 50 km/h, (podobno kot konj) in zamahne s svojo mogočno šapo, (na kateri so do 15 cm dolgi kremplji), po plenu, ter mu zdrobi hrbtenico. Strokovnjaki, ki so preučevali njegovo moč so enačili 180 kg težki hlod, ki pade iz 12m. Njegova kamoflažna barva je lahko od temno, do zelo svetlo rjave barve. Mladiči so še posebno razpoznavni po svetlem obročku okoli vratu. Medved ima zelo razvit voh in sluh. Njegova hrana se spreminja glede na letni čas in prostor v katerem živi. Čez poletje si najraje privošči gozdne sadeže ter manjše živali. V Sloveniji se na primer prehranjuje s postrvi v Ameriki pa z lososi. Hrani se tudi z mrhovino. Ko se poletje spreobrne v jesen se njegova prehrana nekoliko spremeni. Takrat pridejo na jedilni list večinoma parkljarji in ostala masivnejša hrana, ki mu pomaga zvečat telesno težo, ki bo mu prav prišla za čez zimo. Medved je najmočnejša in največja zver v tem območju in se tega tudi zaveda. Najnevarnejše so samice z mladiči in medvedi, ki ščitijo svoj plen. Medved je strpna žival in se raje omakne, kot da bi napadel človeka. So pa primeri, ko je do tega že prišlo. Za to je običajno kriva neizobraženost sprehajalca ali prebivalca, ki pohajkuje po njegovem teritoriju. Naj lažje se mu je izognit na tak način, da mu damo vedet, kje smo. V Ameriki zato uporabljajo male zvončke, da jih medved zasliši in se pravočasno umakne. Glavno in najbolj važno pravilo je, da nikoli ne tečemo (bežimo), se deremo, ali oponašamo zvoke medveda. Prav tako se moramo izognit mrhovini, ki je zakopana v listju, kajti tako si medved shrani hrano za drugič. Če ga opazimo, on pa nas ne, se počasi pomikamo nazaj od koder smo prišli. Če pa nas medved opazi, nas lahko jemlje tudi za drugega medveda, oziroma svojo konkurenco, zato mu dajmo vedet, da smo ljudje. Nikoli ne delat naglih (hitrih) gibov. Probat ga moramo pomirit z nežnim glasom. Če je v teku proti nam, se mirno-počasi pokleknemo, damo glavo k tlom in jo pokrijemo z rokami. Takrat bo medved videl, da nismo nevarni mladičem ali njemu samemu. Še vedno je možen kaki udarec, ovohavanje ali podobno. V primeru bega nas bo medved surovo napadel in nam zadal tudi smrtne rane. Nikoli se mu ne upirat! |
|
|
|
|
|
 Kraljestvo: Animalia Deblo: Chordata Razred: Mammalia Red: Carnivore Družina: Caniade Rod: Canis Vrsta: lupus Postopaška zver Canis lupus živi v Severni Ameriki, Evropi in Aziji. Kljub velikemu iztrebljanju ga še lahko najdemo tudi v Sloveniji. Ponekod ga kličejo tudi sivi volk, zaradi njegovega sivkastega kožuha. To ime je pa lahko zmotno, saj je lahko od zelo svetlo sive do zelo temno rjave barve (barva se spreminja tudi glede na letni čas). Volk lahko zraste v dolžino 140cm in 70cm v višino pleč (odvisno od spola). Po videzu je podoben domačemu psu (nemškemu ovčarju). Volk bi v naravi težko preživel čez 17 let. Misel na volka nas prestraši, ko pomislimo na kardelo, kako se klati in neusmiljeno kolje črede ovc. Pozabljamo pa, da je to zelo družabna žival, ki je rešila že tudi človeka! Ljudje se ga bojimo zaradi starih zgodb in mitov, ki so daleč stran od resnice. Volkovi živijo v kardelah, so pa tudi samotarji. Vodja kardela je dominanten starejši volk s svojo partnerko. Mladi volkovi, ki pa so še brez partnerja se pa klatijo okoli sosednjih teritorijev drugih kardel in si iščejo svojo izbranko. Nemalokrat lahko pride tudi do spopadov med sosednjimi kardeli. Zato s tuljenjem opozorijo nasprotno krdelo, kje se trenutno nahajajo in se na tak način izognejo drug drugemu. Meje svojih teritorijev si prav tako označijo z markacijami. Volkovi imajo organiziran lov. Če bodo napadli večji plen, se jih bo zato zbralo več kot če bi napadli manjšega. Od tega je tudi odvisna velikost kardela. Kardela lahko zato šteje od 2 do 9 volkov. Volk ni izbirčna žival, zato je vse od mrhovine, ptičev, plazilcev, manjših gozdnih sesalcev in do velikih živali kot je los. V Sloveniji je volk že zelo prizadeta vrsta. Ko pomislimo na črne lovce, se najprej spomnimo na Afriko, so pa tudi pri nas. Pri nas imajo ti lovci drugačne namene. Nekateri še vedno mislijo, da so lahko ponosni če imajo na steni nagačeno glavo. Drugi se spet bojijo za svojo živino. Na srečo se že vedno več ljudi zaveda, da so živali najlepše žive! |
|
. |
|
|
|
 Kraljestvo: Animalia Deblo: Chordata Razred: Mammalia Red: Carnivore Družina: Felidae Rod: Lynx Vrsta: lynx Ris je roparska zver, ki jo lahko srečamo v Afriki, Aziji, Evropi in Ameriki. Nam naj bolj znan ris je navadni ris (Lynx lynx), ki živi tudi v Sloveniji. Najraje ima gorsko gozdnat svet, ki se pa zaradi vpliva človeka vse bolj krči in stem ogroža živali, ki v njem živijo. Ampak to ni edini razlog njegove ogroženosti. Že v starih časih so ga poznali po izrednih roparskih sposobnostih, zato so se ga bali in ga začeli množično iztrebljat. Kasneje so ga lovili zaradi kožuha, tako da so nastavljali razne pasti, strupe ipd. … Ris zraste do 130 cm v dolžino in 75 cm v višino (podobno kot gepard). Tehta od 30-40 kg in več. Ima zelo ostre kremplje in zobe. Njegova življenjska doba traja 12 let. Je največji in po okusu večini tudi najelegantnejši od vseh ostalih risov. Ima svetlo rjavkasto obarvan kožuh, posut s temnejšimi pikami, kar mu pomaga, da se lažje zlije v drevesnih krošnjah in v listju. Po trebuhu je belkast. Najlažje ga prepoznamo po dolgih črnih čopkih na ušesih in zelo kratkem repu (največ do 35 cm). Prehranjuje se pretežno z manjšimi parkljarji, zajci, ptiči in raznimi glodalci. Ris človeku ni nevaren. Naša naloga pa je, da pokažemo naklonjenost tej prečudoviti mački in ji stem omogočimo varen obstoj na naših tleh. |
 |
|